Kdo se je poročil s Scribonia?

Scribonia, Scribonia Caesaris ou Scribonie (née vers 63 av. J.-C., morte en 16 ap. J.-C.), est l'épouse en troisièmes noces d'Octavien (le futur Auguste) en 40 av. J.-C. Cette union, réalisée pour des motifs politiques, ne dure qu'un an environ, jusqu'à la naissance de leur unique enfant Julie l'Aînée, suivie de la répudiation de Scribonia. Les historiens modernes disposent de peu de documents sur sa vie, maigres bases de théories sur son ascendance et ses précédents maris.

Lucius Cornelius Lentulus (probably Lucius Cornelius Lentulus Cruscellio) (fl. 1st century BC) was a suffect consul in 38 BC, in the late Roman Republic.

Cornelius Scipio ‘Salvito’ (the agnomen Salvito was conferred on him due to his resemblance to a mime artist of the same name) was a minor member of the gens Cornelia who lived in the late Roman Republic. He was perhaps a descendant of Scipio Africanus, the Roman general who defeated Hannibal, through his second son Lucius Cornelius Scipio.

Salvito was, according to Plutarch and Suetonius, "a contemptible nobody", who was taken by Julius Caesar in 46 BC on his North African campaign against the remnants of Pompey's forces, led by Quintus Caecilius Metellus Pius Scipio Nasica. Because of a long-standing belief that only a Scipio could be victorious in Africa, and because he was facing a Scipio, Caesar placed Salvito at the front of his army, either as a good luck charm to calm his nervous troops, or to demonstrate his contempt to Scipio Nasica. Caesar forced him to attack the enemy frequently and to bring on the battle.

Cnaeus Cornelius Lentulus Marcellinus (90-48 av. J.-C.) est un homme d'État consul romain. Il était le père de Lentulus Marcellinus.

Il fut marié au moins deux fois. Sa première épouse est inconnue mais sa deuxième épouse était probablement Scribonia, d'au moins vingt ans sa cadette, qui deviendrait plus tard la deuxième épouse d'Augustus. En 56 av. J.-C., il est consul. Il meurt avant 47 av. J.-C.

Scribonia son épouse s'est remariée avec Publius Cornelius Scipio Salvito, avec qui elle a eu deux enfants : Cornelius Scipio et Cornelia Scipio. Plus tard elle a épousé Auguste et est devenue mère de Julia l'aînée.

Gáj Avgúst Oktaviján (latinsko Gaius Iulius Caesar Octavianus Augustus), rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št.

Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan. Potem ko so republikanski zarotniki leta 44 pr. n. št. Cezarja umorili, je Oktavijan podedoval tri četrtine njegovega premoženja in tako postal eden od najbogatejših Rimljanov in eden vodilnih politikov svojega časa. Ustanovil je svojo zasebno vojsko in se naslednje leto zapletel v krajši spopad z Markom Antonijem, še enim Cezarjevim naslednikom. Še istega leta sta sklenila premirje, nakar so Oktavijan, Mark Antonij in Emilij Lepid ustanovili drugi triumvirat ter sklenili maščevati Cezarjevo smrt.

Republikanci so bili dokončno poraženi pri Filipih, Oktavijan pa pri zmagi ni imel večjih zaslug, saj je pred bitko zbolel in se kot poveljnik slabo odrezal. Ko so si triumviri po zmagi razdelili državo, se je tako moral zadovoljiti z bolj revnejšim zahodnim delom. Mark Antonij je prejel najbogatejši vzhodni del. Napetosti med Oktavijanom in Markom Antonijem, ki se je ljubezensko in politično združil z vladarico Egipta Kleopatro, so 32 pr. št. prerasle v državljansko vojno, ki se je 30 pr. n. št. zaključila z Oktavijanovo zmago, samomoroma Marka Antonija in Kleopatre ter priključitvijo Egipta rimski državi.

Po zmagi je Oktavijan postal najmočnejši in najbogatejši Rimljan brez kakršnihkoli tekmecev. V strahu pred nadaljnjimi državljanskimi vojnami mu je senat dovolil prevzemati vse večja pooblastila, ljudstvo pa mu je bilo zelo naklonjeno. 27 pr. n. št. je Oktavijan prevzel naslov Avgust (Augustus, "Vzvišeni") in prejel nekatera dodatna pooblastila, s čimer je postal prvi rimski cesar.

Avgust je z obsežnimi reformami dokončno preobrazil propadlo republikansko ureditev v principat, cesarsko ureditev, ki se je ohranila vse do leta 284. Njegova vladavina predstavlja dobo kulturnega ter umetniškega razcveta in pa začetek Pax Romana, več kot stoletnega obdobja blagostanja v rimski državi. Bil je začetnik Julijsko-klavdijske dinastije.