Kdo se je poročil s Fjodor Mihajlovič Dostojevski?

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (, transliteracija: Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Pisateljska kariera Dostojevskega se je začela leta 1844, vendar so njegova glavna dela kot Zločin in kazen, Idiot, Besi ter Bratje Karamazovi nastala šele v 60-ih in 70-ih letih 19. stoletja. Dostojevski je napisal devet romanov, številne novele in črtice ter obsežen korpus neleposlovnih besedil. Njegov literarni opus opisuje politične, socialne in duhovne razmere v času Ruskega imperija, ki se je v 19. stoletju znašlo do temeljev v prekrajanju. Dostojevski je zaznaval in prikazoval konflikte, v katerih je pristal človek z nastopom moderne dobe. Osrednja tema njegovih del je bila človeška duša, katere vzgibe, notranje prisile in načine osvoboditve je preiskoval s sredstvi literature; Dostojevski velja za enega izmed najizvrstnejših psihologov v svetovni literaturi. Skoraj celoten njegov romaneskni opus je bil objavljen v obliki feljtona oziroma podlistka in od tod tudi kaže za ta žanr značilen kratek lok napetosti, zaradi česar je navkljub svoji večplastnosti in kompleksnosti celo za neizkušenega bralca lahko dostopen. Njegove knjige so bile prevedene v več kot 170 jezikov.

V drugi polovici 40-ih let 19. stoletja je bil Dostojevski blizu zgodnjemu socializmu in se je udeleževal srečanj kroga Petraševskega. Zaradi tega je bil leta 1849 prijet, obsojen najprej na smrt, nato pa – po spremembi kazni – na ječo in na vojaško službo v Sibiriji. Po izpustitvi leta 1859 je zopet začel graditi svoj pisateljski ugled, najprej z manjšimi deli in potem z Zapiski iz mrtvega doma. S svojim bratom Mihailom je ustanovil dva časopisa, Vremja in Epoha. Prvi je bil prepovedan, drugi pa je finančno propadel, zaradi česar je bil Dostojevski prisiljen pobegniti pred upniki v tujino, kjer je ostal tri leta. Dostojevski je trpel za epilepsijo, bil pa je tudi nekaj let zasvojen z igrami na srečo. Medtem ko so njegovi sodobniki Lev Tolstoj, Ivan Turgenjev in Ivan Gončarov lahko pisali v pogojih materialne preskrbljenosti, so bile pri Dostojevskem zunanje okoliščine njegovega pisateljskega delovanja večji del življenja zaznamovane s finančno stisko. Zadnjih deset let svojega življenja je preživel v urejenih finančnih razmerah in je bil deležen priznanja po vsej deželi.